Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 16. julija 2025.

Zadeva T-106/23

Iceland Foods Ltd

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 16. julija 2025

„Znamka Evropske unije – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Evropske unije Iceland – Absolutni razlog za ničnost – Opisnost – Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001)“

Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Pojem

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

(Glej točki 22 in 23.)

Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Presoja opisnosti znaka – Zemljepisna imena

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

(Glej točke od 24 do 29, 46 in 70.)

Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Figurativna znamka Iceland

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

(Glej točke 30, od 36 do 39, od 46 do 54, od 58 do 63, 67 in od 69 do 71.)

Povzetek

Splošno sodišče se je s sodbama izreklo o opisnosti dveh znakov, ki povzemata ime evropske države (ICELAND), in zavrnilo tožbi, vloženi zoper odločbi velikega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ker ta znaka opisujeta geografsko poreklo proizvodov in storitev, na katere se nanašata, ali njihove lastnosti.

Družba Iceland Foods Ltd, tožeča stranka, je 19. aprila 2002 oziroma 12. februarja 2013 pri EUIPO vložila zahtevi za registracijo besednega znaka ICELAND in figurativnega znaka Iceland za več proizvodov in storitev. Nato sta bili pri oddelku za ničnost EUIPO vloženi dve zahtevi za ugotovitev ničnosti zadevnih znamk za nekatere proizvode in storitve, zajete s tema znamkama. (

1) Oddelek za ničnost je tema zahtevama za ugotovitev ničnosti ugodil za vse zadevne proizvode in storitve.

Tožeča stranka je nato vložila dve pritožbi zoper vsako od odločb oddelka za ničnost. Veliki odbor za pritožbe je z odločbama z dne 15. decembra 2022 ti pritožbi zavrnil (v nadaljevanju: izpodbijani odločbi). Ta je menil, da upoštevna javnost, in sicer širša angleško govoreča javnost Evropske unije, izpodbijani znamki zaznava kot označbo, da proizvodi in storitve, ki so označeni s tema znamkama, izvirajo iz Islandije, in da ju je treba šteti za opisne. (

2) Veliki odbor za pritožbe je po tem, ko je ugotovil, da za to, da znakov ni mogoče registrirati kot znamke Evropske unije, zadostuje, da se uporabi eden od absolutnih razlogov za zavrnitev, menil, da če bi bilo treba izpodbijani znamki preučiti tudi z vidika njunega razlikovalnega učinka (

3), bi se vsekakor neizogibno štelo, da ga nimata. (

4)

Tožeča stranka je torej pri Splošnem sodišču vložila tožbo zoper vsako od izpodbijanih odločb. (

5)

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej opozorilo, da sta izključeni dve vrsti registracije geografskih imen. Prva se nanaša na registracijo geografskih imen kot znamk, kadar označujejo določene geografske kraje, ki že uživajo ugled ali so poznani po kategoriji zadevnih proizvodov ali storitev in ki jih zato zainteresirani krogi povezujejo z njo. Druga se nanaša na registracijo geografskih imen, ki jih lahko uporabijo druga podjetja in ki jim morajo tudi ostati razpoložljiva kot označbe geografskega izvora kategorije zadevnih proizvodov ali storitev.

Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo, da je treba pri presoji opisnosti izpodbijanih znamk upoštevati vse upoštevne dejavnike, kot so poznavanje Islandije in njenih značilnosti ter povezava med kategorijami proizvodov in storitev ter izpodbijanima znamkama.

V zvezi s tem je navedlo, da izpodbijani znamki označujeta ime države, ki je v Evropi in je sestavljena iz razmeroma redko poseljenega ozemlja, vendar večje površine kot nekatere države članice Unije in Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Splošno sodišče je tako navedlo, da je besedo „Iceland“ poznal pomemben del upoštevne javnosti, ki jo sestavlja širša angleško govoreča javnost Unije.

Poleg tega je Splošno sodišče potrdilo, da dokazi, na katere se je oprl veliki odbor za pritožbe, dokazujejo, prvič, da je Islandija država, ki spoštuje okolje, zlasti zaradi številnih elektrarn z geotermalno in vodno energijo, drugič, da je bila Islandija priljubljena turistična destinacija, in tretjič, da je Islandija ponujala široko paleto proizvodov in storitev, pri čemer v zvezi s temi proizvodi in storitvami vzdržuje pomembne trgovinske odnose z državami EGP.

Splošno sodišče je ugotovilo tudi, da je treba upoštevati vse okoliščine, ki so obstajale na dan zahteve za registracijo zadevne znamke, vključno z upoštevanjem prospektivnega pristopa, in se ne sme omejiti le na vprašanje „ugleda“, ki ga je Islandija uživala pri upoštevni javnosti ali ki bi ga lahko uživala v prihodnosti v zvezi s proizvodi in storitvami, označenimi z izpodbijanima znamkama. Poleg tega so različne značilnosti Islandije pomembne za ugotovitev, v kolikšni meri je geografski izvor zadevnih proizvodov ali storitev za zainteresirane kroge lahko upošteven za presojo kakovosti ali drugih značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev. Iz istih razlogov je Splošno sodišče presodilo, da je veliki odbor za pritožbe pravilno upošteval gospodarsko blaginjo, vključno s presojo bruto domačega proizvoda, kvalificirano delovno silo ali obstoj različnih industrij, ker je bilo na podlagi teh meril mogoče ugotoviti, ali bi Islandija za zadevne proizvode in storitve lahko postala znana ali ugledna kot kraj geografskega izvora.

Dalje, glede proizvodov, ki zajemajo živila rastlinskega in živalskega izvora ter tekočine, namenjene za prehrano ljudi, je Splošno sodišče menilo, da sta izpodbijani znamki glede teh proizvodov opisni. Tako je Islandija na dan registracije izpodbijanih znamk proizvajala in izvažala take proizvode ter bi lahko proizvajala druge proizvode, tako da bi se, kadar je eden od teh proizvodov tržen pod eno od izpodbijanih znamk, lahko štelo, da ta izvira iz te države. Poleg tega, ob predpostavki, da sedanji izvoz živil z Islandije ni razmeroma velik del njenega izvoza na splošno, je Splošno sodišče menilo, da ta trditev ne more omajati opisne povezave med znamkama in zadevnimi proizvodi, ker ne upošteva prihodnjega pogleda na povezavo, ki jo je mogoče razumno vzpostaviti med izpodbijanima znamkama in zadevnimi proizvodi.

Nazadnje, Splošno sodišče je ugotovilo, da je veliki odbor za pritožbe podrobno analiziral opisnost izpodbijanih znamk glede na vse zadevne proizvode in storitve. Poleg tega je v zvezi s figurativno znamko Iceland (

6) dodalo, da niti tipografija niti barva izpodbijane znamke tej ne dajeta neobičajnega ali nenavadnega učinka. Besedni element te znamke je namreč predstavljen v standardni pisavi belih črk, brez kakršne koli tipografske posebnosti. Čeprav je res, da je nameščena na rdečo, oranžno in rumeno pravokotno podlago, katere rumen in oranžni učinek daje vtis nekoliko izpranega videza, je barvna podlaga, zlasti v oranžni in rumeni barvi, v bistvu običajna v oglasih ali na embalaži, tako da jo potrošnik šteje za okrasni element. V teh okoliščinah so zadevni figurativni elementi izpodbijane znamke služili le poudarjanju besednega elementa navedene znamke in nikakor niso spremenili opisne vsebine, ki jo podaja ta element.

V zvezi s členom 12(b) Uredbe št. 40/94 (

7), ki se nanaša na omejitev učinkov znamke in ki naj bi islandskim subjektom omogočal uporabo imena „Iceland“, je Splošno sodišče opozorilo, da je namen te določbe zlasti reševanje težav, ki se pojavijo, ko je bila registrirana znamka, ki je v celoti ali deloma sestavljena iz geografskega imena in tretjim ne priznava uporabe tega imena kot znamke, temveč le zagotavlja, da jo lahko ti uporabljajo opisno, in sicer kot označbo v zvezi z geografskim izvorom, pod pogojem, da se uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah. Poleg tega okoliščina, da člen 12(b) Uredbe št. 40/94 zagotavlja, da lahko vsak gospodarski subjekt prosto uporablja označbe v zvezi z značilnostmi proizvodov in storitev, ne omogoča zaščite splošnega interesa, na katerem temelji člen 7(1)(c) te uredbe. Ravno nasprotno, ta okoliščina kaže na interes, da se sicer absolutni razlog za ničnost iz člena 51(1)(a) v povezavi s členom 7(1)(c) navedene Uredbe št. 40/94 dejansko uporabi za vsak znak, ki lahko označuje lastnost blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana.

(

1) Proizvodi in storitve spadajo v razrede 7, 11, 16, od 29 do 32 in 35 ter razrede 29, 30 in 35 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957.

(

2) V smislu člena 7(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), ki je postal člen 7(1)(c) Uredbe Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije ( UL 2009, L 78, str. 1 ), ki je bil nadomeščen s členom 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije ( UL 2017, L 154, str. 1 ).

(

3) V smislu člena 7(1)(b) zgoraj navedene Uredbe (ES) št. 40/94, ki je postal člen 7(1)(b) zgoraj navedene Uredbe (ES) št. 207/2009, ki je bil nadomeščen s členom 7(1)(b) zgoraj navedene Uredbe (EU) 2017/1001.

(

4) Trditev vlagateljev zahteve za ugotovitev ničnosti, da so zadevne znamke v nasprotju z javnim redom (v smislu povezanih določb člena 51(1)(a) Uredbe št. 40/94 (postal člen 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009, ki je postal člen 59(1)(a) Uredbe 2017/1001) in člena 7(1)(f) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, ki je postal člen 7(1)(f) Uredbe 2017/1001)), je veliki odbor za pritožbe zaradi prepozne predložitve zavrgel kot nedopustno. Tako tega vprašanja nista preučila niti odbor za pritožbe niti nato Splošno sodišče.

(

5) Zadevi Iceland Foods/EUIPO – Íslandsstofa (Promote Iceland) in drugi (ICELAND) (T‑105/23), ki se nanaša na besedno znamko ICELAND, in Iceland Foods/EUIPO – Icelandic Trademark (Iceland) (T‑106/23), ki se nanaša na figurativno znamko Iceland.

(

6) Sodba z dne 16. julija 2025, Iceland Foods/EUIPO – Icelandic Trademark (Iceland) ( T-106/23 , EU:T:2025:730 ).

(

7) Postal člen 12(b) Uredbe št. 207/2009, ki je postal člen 14(b) Uredbe 2017/1001.