Sodba Sodišča z dne 11. julija 1974.

SODBA SODIŠČA

z dne 11. julija 1974( * )

V zadevi 8/74,

katere

predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 177

Pogodbe EGS, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Bruxelles

glede razlage členov 30, 31, 32, 33 36 in 85 Pogodbe EGS, v kazenskem

postopku

Procureur du Roi

proti

Benoîtu in Gustavu Dassonvillu

in v civilnem sporu

Sa Ets Fourcroy,

Sa Breuval in Cie

proti

Benoîtu in Gustavu Dassonvillu,

SODIŠČE,

v

sestavi R. Lecourt, predsednik, A. M. Donner, M. Sørensen, predsednika

senatov, R. Monaco, J. Mertens de Wilmars, P. Pescatore,

H. Kutscher, C. Ó Dálaigh in A. J. Mackenzie Stuart

(poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: M. Trabucchi,

sodni tajnik: A. Van Houtte

izreka naslednjo

Sodbo

1 Ob

upoštevanju, da je s sodbo z dne 11. januarja 1974, ki jo je Sodišče

prejelo 8. februarja 1974, Tribunal de première instance de

Bruxelles v skladu s členom 177 Pogodbe EGS postavilo Sodišču vprašanji

za predhodno odločanje o razlagi členov 30, 31, 32, 33, 36 in 85 Pogodbe

EGS, ki se nanašata na zahtevo po spremnem uradnem dokumentu za

označevanje porekla blaga, ki ga izda država izvoznica;

2 ker

s prvim vprašanjem sprašuje, ali nacionalna določba, ki prepoveduje

uvoz blaga, ki ima označbo o poreklu, vendar nima uradnih spremnih

dokumentov, ki jih izdaja država izvoznica, s katerimi potrjuje njegovo

upravičenost do take označbe, pomeni ukrep z enakim učinkom kot

količinske omejitve po členu 30 Pogodbe;

3 ker

je bil ta predlog vložen v okviru kazenskega postopka, ki je bil v

Belgiji sprožen proti trgovcem, ki so v Franciji v prostem prometu

zakonito kupili škotski viski in ga uvozili v Belgijo, niso pa imeli

potrdila britanskih carinskih organov o poreklu in so s tem kršili

nacionalne predpise;

4 ker

iz spisa in iz ustnega postopka izhaja, da lahko trgovec, ki želi v

Belgijo uvoziti škotski viski, ki je že v prostem prometu v Franciji,

pridobi tako potrdilo samo z velikimi težavami, v nasprotju z uvoznikom,

ki uvaža neposredno iz države proizvajalke;

5 ob

upoštevanju, da vsi trgovinski predpisi držav članic, ki lahko

neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino

znotraj Skupnosti, pomenijo ukrepe z enakim učinkom kot količinske

omejitve;

6 ker

če država članica ob odsotnosti sistema, ki bi potrošnikom na ravni

Skupnosti zagotavljal pristnost označbe o poreklu blaga, sprejme ukrepe

za preprečevanje nepoštene prakse na tem področju, morajo biti ti ukrepi

razumni, zahteva po zahtevanih dokazilih pa ne sme ovirati trgovine med

državami članicami in morajo biti ta zato dostopna vsem njihovim

državljanom;

7 ker

tudi brez preverjanja, ali člen 36 zajema take ukrepe, ti ukrepi,

skladno z načelom, opredeljenim v drugem stavku tega člena, v nobenem

primeru ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito

omejevanje trgovine med državami članicami;

8 ker

to lahko velja za formalnosti, ki jih država članica zahteva zaradi

dokazovanja porekla blaga in ki jih lahko brez resnih težav izpolnijo

samo neposredni uvozniki;

9 ker

je zato zahteva države članice po potrdilu o pristnosti, ki ga težje

pridobijo uvozniki blaga, ki je že zakonito v prostem prometu v drugi

državi članici, kot uvozniki istega blaga neposredno iz države izvora,

ukrep z enakim učinkom kot količinske omejitve, ki ga Pogodba

prepoveduje;

10 ob

upoštevanju, da z drugim vprašanjem sprašuje, ali je sporazum, ki

omejuje konkurenco in prizadene trgovino med državami članicami in je

povezan z nacionalnim predpisom glede potrdil o poreklu, ničen, če

ekskluzivnemu uvozniku zgolj omogoča, da uporablja tak predpis za

preprečevanje vzporednega uvoza ali temu ne nasprotuje;

11 ob

upoštevanju, da ekskluzivni sporazum spada pod prepoved iz člena 85, če

sporazum vse osebe razen ekskluzivnega uvoznika ovira, pravno ali

dejansko, pri uvozu omenjenega blaga iz drugih držav članic na zaščiteno

območje;

12 ob

upoštevanju, da ekskluzivni sporazum lahko zaradi povezave s

posledicami, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje o izključni uporabi

določenih potrdil o pristnosti, prizadene trgovino med državami

članicami in lahko ovira konkurenco, če koncesionar lahko prepreči

vzporeden uvoz iz drugih držav članic na območje, za katero velja

koncesija;

13 ob

upoštevanju, da je zlasti pri presoji, ali je ta primer tak, treba

poleg pravic in obveznosti, ki izhajajo iz določb v sporazumu,

upoštevati pravni in ekonomski vidik, v katerem je dogovor nastal, in

zlasti možnost obstoja podobnih sporazumov med istim proizvajalcem in

koncesionarji v drugih državah članicah;

14 ker

v zvezi s tem ohranjanje znatno višjih cen v eni državi članici od

tistih v drugi državi članici lahko vodi do preverjanja, ali se

ekskluzivni sporazum o trgovanju uporablja za preprečevanje uvoznikom,

da bi pridobili potrdila o pristnosti zadevnega blaga, ki jih zahteva

tak nacionalni predpis, kot izhaja iz vprašanja;

15 ker

kljub temu dejstvo, da sporazum zgolj pooblašča, da se uporablja tak

nacionalni predpis ali temu ne nasprotuje, samo po sebi ne zadostuje za

ničnost sporazuma.

Stroški

16 Ob

upoštevanju, da se stroški vlade Belgije in Združenega kraljestva ter

Komisije Evropskih skupnosti, ki so Sodišču predložile svoja stališča,

ne povrnejo;

17 ker

je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v

postopku pred Tribunal de première instance de Bruxelles, to odloči o

stroških.

Iz teh razlogov je v

odgovor na vprašanji, ki ju je postavilo Tribunal de première instance

de Bruxelles s sodbo z dne 11. januarja 1974, SODIŠČE razsodilo:

1) Zahteva države članice po potrdilu o pristnosti, ki ga težje pridobijo uvozniki

blaga, ki je že zakonito v prostem prometu v drugi državi članici, kot

uvozniki istega blaga neposredno iz države izvora, je ukrep z enakim

učinkom kot količinske omejitve, ki ga Pogodba prepoveduje.

2) Dejstvo, da dogovor zgolj pooblašča, da se uporablja tak nacionalni predpis ali

temu ne nasprotuje, samo po sebi ne zadostuje za ničnost sporazuma.

Lecourt

Donner Sørensen

Monaco

Mertens de Wilmars Pescatore

Kutscher

Ó Dálaigh

Mackenzie Stuart

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 11. julija 1974.

Sodni tajnik

Predsednik

A. Van Houtte

R. Lecourt

* Jezik postopka: francoščina.