z dne 29. julija 2024 (*1)
„Predhodno odločanje – Člen 19(2), tretji pododstavek, PEU – Člen 254, drugi odstavek, PDEU – Imenovanje sodnikov Splošnega sodišča Evropske unije – Jamstva neodvisnosti – Izpolnjevanje pogojev za imenovanje na visoke sodniške položaje – Nacionalni postopek za predlaganje kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije – Skupina neodvisnih strokovnjakov, zadolžena za ocenjevanje kandidatov – Seznam uspešnosti kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU – Predlog kandidata s seznama uspešnosti, ki ni najvišje uvrščeni kandidat – Mnenje odbora iz člena 255 PDEU o ustreznosti kandidatov“
V zadevi C‑119/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni, Litva) z odločbo z dne 9. februarja 2023, ki je na Sodišče prispela 28. februarja 2023, v postopku
Virgilijus Valančius
proti
Lietuvos Republikos Vyriausybė,
ob udeležbi
Lietuvos Respublikos Seimo kanceliarija,
Lietuvos Respublikos Prezidento kanceliarija,
Sauliusa Lukasa Kalėde,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, L. Bay Larsen, podpredsednik, A. Arabadjiev, C. Lycourgos, E. Regan, F. Biltgen in N. Piçarra, predsedniki senatov, P. G. Xuereb, sodnik, L. S. Rossi (poročevalka), sodnica, A. Kumin, N. Wahl, sodnika, I. Ziemele, sodnica, in J. Passer, sodnik,
generalni pravobranilec: N. Emiliou,
sodni tajnik: M. Aleksejev, vodja oddelka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. januarja 2024,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 18. aprila 2024
izreka naslednjo
1Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU.
2Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Virgilijusom Valančiusom in Lietuvos Republikos Vyriausybė (vlada Republike Litve) glede zakonitosti sklepov o predlaganju kandidata Republike Litve za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije.
3Točka 6 Pravil delovanja odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je v Prilogi k Sklepu Sveta 2010/124/EU z dne 25. februarja 2010 o pravilih delovanja odbora iz člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( UL 2010, L 50, str. 18 ) in ki je naslovljena „Predložitev odboru in prošnja za dodatne informacije“, določa:
„Takoj ko vlada države članice predlaga kandidata, generalni sekretariat Sveta posreduje predlog predsedniku odbora.
Odbor lahko vlado, ki je vložila predlog, zaprosi za predložitev dodatnih informacij ali drugih elementov, ki so po mnenju odbora potrebni za njegovo posvetovanje.“
4Člen 52(3) Lietuvos Respublikos Vyriausybės įstatymas (zakon Republike Litve o vladi) z dne 19. maja 1994 (Žin., 1994, št. 43-772) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o vladi), določa, da litovska vlada predlaga kandidate za sodnike Sodišča in Splošnega sodišča po pridobitvi soglasja predsednika republike in po posvetovanju z Lietuvos Respublikos Seimas (parlament Republike Litve, v nadaljevanju: litovski parlament) v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določa Lietuvos Respublikos Seimo statutas (statut parlamenta Republike Litve).
5V točkah od 1 do 3, 13, 15, 19 in od 21 do 23 Pretendento į Europos Sąjungos Bendrojo Teismo teisėjus atrankos tvarkos aprašas (opis postopka izbire kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, ki je bil sprejet z odredbo št. 1R-65 ministra za pravosodje Republike Litve z dne 9. marca 2021 (v nadaljevanju: opis izbirnega postopka), je določeno:
„1. [Opis izbirnega postopka] se uporabi pri organizaciji izbora kandidata Republike Litve za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: izbor). Namen tega izbora je pomagati vladi, ki v skladu s členom 52(3) [zakona o vladi] predlaga kandidate za sodnika Splošnega sodišča, da pripravi predlog, ki se nanaša na točno določenega kandidata.
2Z uredbo predsednika vlade Republike Litve se ustanovi delovna skupina za izbiro […]. Delovna skupina je sestavljena iz sedmih oseb. Vanjo so vključeni minister za pravosodje Republike Litve (vodja delovne skupine) ter predstavnik parlamenta, predstavnik predsednika republike, predstavnik Teisėjų taryba [(sodni svet)], predstavnik pravne fakultete univerze Mykolas Romeris, predstavnik pravne fakultete univerze v Vilni in predstavnik pravne fakultete univerze Vytautas Didysis. Za tajnika delovne skupine se imenuje uslužbenec ministrstva za pravosodje.
3Delovna skupina ob upoštevanju šestih meril za izbiro kandidatov za položaj sodnika Splošnega sodišča Evropske unije, določenih v Pogodbah, na katerih temelji Unija, in podrobno opisanih v šestem poročilu o dejavnostih odbora iz člena 255 [PDEU], objavljenem na spletnem mestu navedenega odbora […], javnost obvesti o začetku izbirnega postopka z razpisom na spletnem mestu ministrstva za pravosodje, s katerim pozove osebe, ki izpolnjujejo navedena izbirna merila, k oddaji prijavne dokumentacije (pisna prijava za vključitev v izbirni postopek, življenjepis in spremno pismo) za sodelovanje v izbirnem postopku.
[…]
13Izbor vključuje oceno, ali kandidati na podlagi dokumentov, ki jih predložijo, in razgovora izpolnjujejo merila iz točke 3 opisa izbirnega postopka. Namen razgovora je dopolniti oceno kandidatov na podlagi dokumentov, ki so jih predložili.
[…]
15V fazi izbire so kandidati ocenjeni na podlagi šestih meril iz točke 3: pravna sposobnost, poklicne izkušnje, primernost za opravljanje sodniške funkcije, znanje jezikov, zmožnost timskega dela v mednarodnem okolju, v katerem je zastopanih več pravnih tradicij, ter jamstva neodvisnosti, nepristranskosti, poštenosti in integritete kandidatov.
[…]
19Na koncu faze izbire vsak član delovne skupine oceni kandidata z oceno od 1 do 10. Najnižja ocena je 1 točka, najvišja pa 10 točk. Točke, ki jih dodelijo člani delovne skupine, se seštejejo. Na podlagi dobljenih rezultatov se oblikuje seznam uspešnosti kandidatov. Vključevati mora vse kandidate, za katere delovna skupina meni, da izpolnjujejo merila za izbiro za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije, ne glede na število doseženih točk.
[…]
21Na koncu faze izbire vodja delovne skupine vladi predloži osnutek aktov za predlaganje imenovanja najvišje uvrščenega kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije, ki mu priloži zapisnik sestanka delovne skupine in prilogo (seznam uspešnosti kandidatov, ki ga pripravi delovna skupina in na katerem je navedeno število točk, ki so jih kandidati dosegli) ter življenjepis najvišje uvrščenega kandidata.
22Navedba kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije, ki ga je delovna skupina uvrstila najvišje, ima zgolj naravo priporočila vladi, ki v skladu s členom 52(3) zakona o vladi predlaga kandidata za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije.
23Najpozneje pet delovnih dni po koncu izbirnega postopka se seznam uspešnosti kandidatov, ki ga pripravi delovna skupina, objavi na spletnem mestu ministrstva za pravosodje, brez navedbe števila točk, ki so jih kandidati dobili.“
6V. Valančius je bil s sklepom, ki so ga v medsebojnem soglasju sprejele vlade držav članic na predlog litovske vlade, imenovan za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Splošno sodišče) z učinkom od 13. aprila 2016. Njegov mandat se je iztekel 31. avgusta 2019, vendar je po tem datumu še naprej opravljal funkcijo na podlagi člena 5, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.
7Marca 2021 je bil objavljen poziv k vložitvi kandidatur za izbor kandidata Republike Litve za sodnika Splošnega sodišča. Opis izbirnega postopka je bil določen z uredbo št. 1R-65 in ustanovljena je bila delovna skupina, v kateri so bili po večini neodvisni strokovnjaki (v nadaljevanju: delovna skupina) in ki je bila zadolžena za izvedbo tega izbora. Delovna skupina je nato opravila navedeni izbor, na podlagi katerega je sestavila seznam uspešnosti kandidatov, razvrščenih po padajočem vrstnem redu glede na doseženo oceno (v nadaljevanju: seznam uspešnosti).
8Minister za pravosodje je 11. maja 2021 litovski vladi predložil osnutek sklepa za predlaganje kandidature osebe, ki je bila na seznamu uspešnosti uvrščena najvišje, in sicer V. Valančiusa, za sodnika Splošnega sodišča.
9Litovska vlada je s sklepom z dne 6. aprila 2022 predsedniku Republike Litve in litovskemu parlamentu predlagala odobritev kandidature osebe, ki je bila na seznamu uspešnosti uvrščena na drugo mesto.
10Litovska vlada je s sklepom z dne 4. maja 2022 po pridobitvi soglasja predsednika Republike Litve in litovskega parlamenta to osebo predlagala za kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
11V. Valančius je 18. maja 2022 pri Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni, Litva), ki je predložitveno sodišče, vložil tožbo, s katero je predlagal, prvič, naj se ta sklep razglasi za ničen, drugič, naj se vladi odredi, naj ponovno začne postopek posvetovanja in predlaganja kandidata za sodnika Splošnega sodišča v skladu s pravili, določenimi z zakonom, tako da se v posvetovanje in predlog predloži ime kandidata, ki ga je delovna skupina uvrstila najvišje, in tretjič, naj se litovski vladi naloži plačilo stroškov.
12Odbor iz člena 255 PDEU je 5. julija 2022 izdal negativno mnenje o kandidatu, ki ga je predlagala litovska vlada.
13Litovska vlada je s sklepom z dne 14. septembra 2022 predsedniku Republike Litve in litovskemu parlamentu predlagala odobritev kandidature osebe, ki je bila na seznamu uspešnosti uvrščena na tretje mesto, in sicer Sauliusa Lukasa Kalėde, za sodnika Splošnega sodišča.
14V tem okviru predložitveno sodišče dvomi o razlagi člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU, zlasti glede vpliva teh določb na nacionalne postopke predlaganja kandidatov za sodnika Splošnega sodišča.
15Navedeno sodišče trdi, da je bilo v sodni praksi Sodišča, ki izhaja zlasti iz sodbe z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses ( C‑64/16 , EU:C:2018:117 ), priznano, da obstaja povezava med zahtevama po neodvisnosti in nepristranskosti nacionalnih sodnikov ter učinkovitim sodnim varstvom na področjih, ki jih ureja pravo Unije, v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
16Naloga sodnikov Splošnega sodišča pa naj bi bila ravno zagotoviti tako učinkovito sodno varstvo. Poleg tega naj bi morali tudi ti sodniki v skladu s členom 19(2), tretji pododstavek, PEU in členom 254, drugi odstavek, PDEU izpolnjevati zahtevo po neodvisnosti, za katero ni mogoče šteti, da ima bolj omejen obseg od tiste, ki za nacionalne sodnike izhaja iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, kot ga razlaga Sodišče.
17Predložitveno sodišče zlasti v zvezi s sklepi o imenovanju sodnikov trdi, da tako sodna praksa Sodišča, ki izhaja zlasti iz sodb z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija ( C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II , EU:C:2020:232 ), ter z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje) ( C‑487/19 , EU:C:2021:798 ), kot sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki izhaja zlasti iz sodbe z dne 1. decembra 2020, Ástráðsson proti Islandiji (CE:ECHR:2020:1201JUD002637418), vzpostavljata neposredno povezavo med pravilnostjo postopkov izbora in imenovanja nacionalnih sodnikov kot elementa, ki je neločljivo povezan s pravico do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, ter zahtevama po neodvisnosti in nepristranskosti teh sodnikov.
18Po mnenju predložitvenega sodišča iz te neposredne povezave izhaja obveznost, da se preveri, ali nepravilnost, storjena pri imenovanju sodnikov, ustvarja resnično tveganje, da lahko drugi veji oblasti, zlasti izvršilna oblast, izvajata neupravičeno diskrecijsko pravico, ki ogroža integriteto rezultata, do katerega pripelje postopek imenovanja, in tako pri pravnih subjektih vzbudi legitimen dvom glede neodvisnosti in nepristranskosti zadevnih sodnikov, kar bi povzročilo kršitev navedene pravice.
19Tako naj bi bilo v zvezi z imenovanjem sodnika sodišča Unije ali predlaganjem kandidata za sodnika takega sodišča vprašanje, ali organ s pristojnostjo za imenovanje ali predlaganje spoštuje vsebinske pogoje in bistvena postopkovna pravila za tako imenovanje ali predlaganje, bistvenega pomena, saj naj bi omogočalo ugotovitev, ali sta zagotovljeni nepristranskost in neodvisnost zadevnega sodišča Unije.
20V teh okoliščinah je Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1.
Ali člen 254 PDEU, ki določa, da so člani [Splošnega sodišča] izbrani med osebami, ‚katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje‘, v povezavi s členom 19(2) PEU zahteva, da se kandidat za imenovanje za sodnika [Splošnega sodišča] v državi članici izbere izključno na podlagi poklicne usposobljenosti?
Dejansko stanje po vložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem
21Litovska vlada je s sklepom z dne 19. aprila 2023 po pridobitvi soglasja predsednika Republike Litve in litovskega parlamenta S. L. Kalėdo predlagala za kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
22V. Valančius je 12. maja 2023 v okviru upravnega spora pred predložitvenim sodiščem po tem, ko je bila vložena njegova tožba zoper sklep z dne 4. maja 2022, predlagal odpravo prvonavedenega sklepa, pri čemer je ohranil druge predloge, navedene v točki 11 te sodbe.
23Vlade držav članic so s sklepom z dne 15. septembra 2023 imenovale S. L. Kalėdo za sodnika Splošnega sodišča za mandat, ki se izteče 31. avgusta 2025.
24Sodišče je z zahtevo za informacije z dne 26. septembra 2023 predložitveno sodišče pozvalo, naj pojasni, ali imenovanje S. L. Kalėde za sodnika Splošnega sodišča vpliva na predmet spora o glavni stvari, ki se nanaša na predlog za izdajo odredbe, in navede, ali vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe.
25Predložitveno sodišče je v dopisu z dne 10. oktobra 2023 navedlo, da to imenovanje ni vplivalo na predmet spora o glavni stvari in da vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe.
26Več vlad, ki so predložile pisna stališča v tej zadevi, dvomi o pristojnosti Sodišča za odločanje o tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe. V bistvu menijo, da postopek imenovanja sodnika Splošnega sodišča zajema različne faze, pri čemer je prva od njih nacionalna faza predlaganja kandidata za sodnika Splošnega sodišča. Ta faza pa naj ne bi spadala na področje uporabe prava Unije, zlasti člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU, ampak naj bi jo urejalo izključno nacionalno pravo. Tako naj Sodišče ne bi bilo pristojno za odločanje o združljivosti eventualnih nacionalnih pravil, ki urejajo to nacionalno fazo predlaganja, s tema določbama.
27Poleg tega nekatere od teh vlad trdijo, da se postopek imenovanja sodnika Splošnega sodišča konča s sprejetjem sklepa, ki ga v medsebojnem soglasju sprejmejo vlade držav članic in ki ni predmet nadzora zakonitosti s strani Sodišča. Zato naj bi bilo Sodišče še toliko manj pristojno za odločanje o nacionalni fazi predlaganja, ki spada v okvir takega postopka imenovanja.
28V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s členom 19(2), tretji pododstavek, PEU in členom 254, drugi odstavek, PDEU sodnike Splošnega sodišča v medsebojnem soglasju imenujejo vlade držav članic po posvetovanju z odborom iz člena 255 PDEU. V skladu z zadnjenavedeno določbo se, preden vlade držav članic imenujejo kandidate v skladu s členoma 253 in 254 PDEU, oblikuje odbor, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika ali generalnega pravobranilca Sodišča in Splošnega sodišča. Kot izhaja iz točke 6, prvi odstavek, Pravil delovanja odbora iz člena 255 PDEU, ki je v Prilogi k Sklepu 2010/124, se predložitev temu odboru opravi na podlagi predloga kandidata s strani vlade države članice, ki ga generalni sekretariat Sveta posreduje predsedniku tega odbora.
29Iz povezane razlage teh določb izhaja, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 52 in 53 sklepnih predlogov, da je postopek imenovanja sodnika Splošnega sodišča sestavljen iz treh faz. V prvi fazi vlada zadevne države članice predlaga kandidata za sodnika Splošnega sodišča, tako da ta predlog posreduje generalnemu sekretariatu Sveta. V drugi fazi odbor iz člena 255 PDEU poda mnenje o ustreznosti tega kandidata za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča glede na zahteve iz člena 254, drugi odstavek, PDEU. V tretji fazi, ki sledi posvetovanju s tem odborom, vlade držav članic prek svojih predstavnikov imenujejo navedenega kandidata za sodnika Splošnega sodišča s sklepom, sprejetim v medsebojnem soglasju na predlog vlade zadevne države članice.
30Iz tega sledi, da je sklep o predlogu kandidata za sodnika Splošnega sodišča, ki ga sprejme vlada države članice – kot sta sklepa iz postopka v glavni stvari –, prva faza postopka imenovanja, ki ga urejata člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU. Tak sklep torej na tej podlagi spada na področje uporabe teh določb.
31Kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 24, 58 in 59 sklepnih predlogov, čeprav tako predlog kot tudi imenovanje kandidata za sodnika Splošnega sodišča spadata v pristojnost držav članic, morajo te pri izvajanju te pristojnosti vseeno spoštovati obveznosti, ki zanje izhajajo iz prava Unije, zlasti iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU (glej po analogiji sodbi z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska (Neodvisnost vrhovnega sodišča), C‑619/18 , EU:C:2019:531 , točka 52 , ter z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje sodnikov splošnih sodišč na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21 , EU:C:2024:1 , točka 57 in navedena sodna praksa), katerih razlaga očitno spada v pristojnost Sodišča na podlagi člena 267 PDEU (sodba z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny in drugi (Disciplinski senat vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 57 in navedena sodna praksa).
32Okoliščina, da sklepi o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča, ki jih v medsebojnem soglasju sprejmejo predstavniki vlad držav članic, ki ne delujejo kot člani Sveta, temveč kot predstavniki svojih vlad, in tako kolektivno izvajajo pristojnosti držav članic, niso predmet nadzora zakonitosti, ki ga izvaja sodišče Unije na podlagi člena 263 PDEU (glej v tem smislu sklep z dne 16. junija 2021, Sharpston/Svet in predstavniki vlad držav članic, C‑685/20 P , EU:C:2021:485 , točki 46 in 49 ter navedena sodna praksa), v tem okviru ni upoštevna.
33Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 26 sklepnih predlogov, to, da Sodišče ni pristojno za preizkus zakonitosti teh sklepov o imenovanju, ne vpliva na njegovo pristojnost za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje, ki se nanašajo na razlago prava Unije in ki jih predložitveno sodišče postavi v okviru spora, katerega predmet je zakonitost nacionalnih sklepov o predlaganju kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
34V teh okoliščinah je Sodišče pristojno za odločanje o tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe.
35Litovska vlada dvomi o dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe. Najprej, zahtevana razlaga člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU naj ne bi imela nobene zveze s predmetom spora o glavni stvari, ker naj bi se za ta spor uporabljalo le nacionalno pravo in ker naj v skladu s tem pravom predložitveno sodišče ne bi bilo pristojno za odločanje o navedenem sporu. Dalje, postavljeni vprašanji naj bi bili hipotetični, ker naj se spor o glavni stvari ne bi nanašal niti na zakonitost nacionalnega postopka predlaganja kandidata za sodnika Splošnega sodišča niti na spoštovanje tega postopka v obravnavanem primeru. Nazadnje, odgovor na postavljeni vprašanji naj ne bi bil več potreben, da bi predložitveno sodišče lahko odločilo o sporu o glavni stvari, saj je ta postal brezpredmeten, ker je bil S. L. Kalėda imenovan za sodnika Splošnega sodišča, kar naj bi preprečevalo ugoditev zahtevam tožeče stranke iz postopka v glavni stvari v zvezi s ponovnim začetkom postopka posvetovanja in postopka predlaganja kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
36V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka, uvedenega s členom 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Zato Sodišče, kadar se zastavljena vprašanja nanašajo na razlago ali veljavnost pravila iz prava Unije, načeloma mora odločiti (sodba z dne 21. decembra 2023, Infraestruturas de Portugal in Futrifer Indústrias Ferroviárias, C‑66/22 , EU:C:2023:1016 , točka 33 in navedena sodna praksa).
37Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 21. decembra 2023, Infraestruturas de Portugal in Futrifer Indústrias Ferroviárias, C‑66/22 , EU:C:2023:1016 , točka 34 in navedena sodna praksa).
38V obravnavani zadevi je treba najprej v zvezi s trditvijo, ki se nanaša na neobstoj povezave med zahtevano razlago prava Unije in sporom o glavni stvari, ker naj bi za ta spor veljalo le nacionalno pravo, poudariti, da je, kot je bilo navedeno v točki 30 te sodbe, nacionalni sklep o predlogu kandidata za sodnika Splošnega sodišča prva faza postopka imenovanja, ki ga urejata člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU. Spor o glavni stvari pa se nanaša na zakonitost nacionalnih sklepov o predlogu kandidata za sodnika Splošnega sodišča glede na zahteve iz teh določb. V teh okoliščinah ni očitno, da zahtevana razlaga navedenih določb nima nobene zveze s predmetom tega spora.
39Glede domnevne nepristojnosti predložitvenega sodišča za odločanje o navedenem sporu zadostuje opozoriti, da Sodišče v okviru postopka predhodnega odločanja iz člena 267 PDEU ni pristojno za preverjanje, ali je bila predložitvena odločba sprejeta v skladu z nacionalnimi pravili o organizaciji sodišč in sodnih postopkih, niti za preučitev vprašanja, ali je zahtevek, o katerem odloča predložitveno sodišče, v skladu s temi pravili dopusten (sodba z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – imenovanje), C‑487/19 , EU:C:2021:798 , točka 96 in navedena sodna praksa). Sodišče je torej vezano na predložitveno odločbo, ki jo izda sodišče države članice, če ta ni bila razveljavljena v okviru pravnih sredstev, ki so morebiti določena v nacionalnem pravu (sodba z dne 29. marca 2022, Getin Noble Bank, C‑132/20 , EU:C:2022:235 , točka 70 in navedena sodna praksa). Iz spisa, ki je Sodišču na voljo, pa ni razvidno, da bi bila predložitvena odločba v obravnavani zadevi razveljavljena.
40Dalje, v zvezi s trditvijo, ki se nanaša na hipotetičnost postavljenih vprašanj, je treba poudariti, da sta ti vprašanji v nasprotju s tem, kar trdi litovska vlada, obrazloženi z dvomi predložitvenega sodišča glede tega, ali so podrobna pravila, v skladu s katerimi je bil nacionalni postopek predlaganja kandidata Republike Litve za sodnika Splošnega sodišča konkretno izveden s ciljem sprejetja sklepov o predlogu iz postopka v glavni stvari, združljiva z določbama prava Unije, za razlago katerih prosi. Ker pa se spor o glavni stvari nanaša na zakonitost teh sklepov glede na navedeni določbi prava Unije, ni očitno, da je problem, ki se izpostavlja v postavljenih vprašanjih, hipotetičen.
41Nazadnje, v zvezi s trditvijo, da odgovor na ti vprašanji ni več potreben, da bi lahko predložitveno sodišče odločilo o sporu o glavni stvari, ker je bil medtem S. L. Kalėda imenovan za sodnika Splošnega sodišča, je treba poudariti, da je predložitveno sodišče v odgovoru na zahtevo Sodišča za informacije z dne 26. septembra 2023 navedlo, da to imenovanje ne vpliva na predmet spora o glavni stvari in da vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe. Poleg tega med strankama iz postopka v glavni stvari ni sporno, da ta spor še vedno poteka.
42Ker niti iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, niti iz odgovora predložitvenega sodišča na zahtevo Sodišča za informacije ni razvidno, da je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari umaknila tožbo ali da je bilo vsem njenim zahtevkom v celoti ugodeno ali da jim ne bi bilo več mogoče ugoditi, tako da bi spor o glavni stvari očitno postal brezpredmeten, je odgovor na postavljeni vprašanji še vedno potreben, da se predložitvenemu sodišču omogoči, da odloči o tem sporu (glej v tem smislu sodbo z dne 2. februarja 2023, Towarzystwo Ubezpieczeń Ż (Zavajajoče tipske zavarovalne pogodbe), C‑208/21 , EU:C:2023:64 , točka 46 in navedena sodna praksa).
43V teh okoliščinah je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.
44Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU razlagati tako, da nasprotujeta temu, da vlada države članice, ki je ustanovila skupino neodvisnih strokovnjakov, zadolženo za ocenjevanje kandidatov za sodnika Splošnega sodišča in sestavo seznama uspešnosti kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve iz teh določb, med kandidati s tega seznama predlaga kandidata, ki ni najvišje uvrščeni kandidat.
45Za odgovor na ti vprašanji je treba najprej opozoriti, da so v skladu s členom 19(2), tretji pododstavek, PEU in členom 254, drugi odstavek, PDEU sodniki Splošnega sodišča izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje.
46Zlasti v zvezi z zahtevo po neodvisnosti iz teh določb je treba opozoriti, da je ta zahteva del bistvene vsebine pravice do učinkovitega sodnega varstva in poštenega sojenja, ki ima poglaviten pomen kot garant varstva vseh pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, in ohranitve skupnih vrednot držav članic, ki so navedene v členu 2 PEU, zlasti vrednote pravne države (sodbi z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II , EU:C:2020:232 , točki 70 in 71 , ter z dne 21. decembra 2023, Krajowa Rada Sądownictwa (Nadaljnje opravljanje sodniške funkcije), C‑718/21 , EU:C:2023:1015 , točka 61 ).
47Ta zahteva po neodvisnosti sodišč, ki je med drugim določena v členu 19 PEU, tako konkretizira eno od temeljnih vrednot Unije in njenih držav članic iz člena 2 PEU, ki opredeljujejo samo identiteto Unije kot skupnega pravnega reda in ki jih morajo spoštovati tako Unija kot države članice (glej v tem smislu sodbi z dne 16. februarja 2022, Madžarska/Parlament in Svet, C‑156/21 , EU:C:2022:97 , točki 127 in 232 ter navedena sodna praksa, in z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov), C‑204/21 , EU:C:2023:442 , točka 67 ).
48Ker je zahteva po neodvisnosti, ki ima dva vidika, in sicer neodvisnost v strogem pomenu besede in nepristranskost (glej v tem smislu sodbo z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18 , EU:C:2019:982 , točki 121 in 122 ter navedena sodna praksa), neločljivo povezana z nalogo sojenja ter ker je s členom 19 PEU Sodišču Evropske unije in nacionalnim sodiščem naloženo skupno breme zagotavljanja sodnega nadzora v pravnem redu Unije, ta zahteva velja tako na ravni Unije, med drugim za sodnike Splošnega sodišča, kot na ravni držav članic, in sicer za nacionalna sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16 , EU:C:2018:117 , točki 32 in 42 ter navedena sodna praksa).
49Poleg tega je zahteva po z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču tesno povezana med drugim z zahtevo po neodvisnosti, saj se obe nanašata na spoštovanje temeljnih načel vladavine prava in delitve oblasti, ki sta bistveni načeli za pravno državo, katere vrednota je potrjena v členu 2 PEU. Podlaga vsake od teh zahtev je nujnost ohranitve zaupanja, ki ga mora sodna veja oblasti vzbujati pri pravnem subjektu, in neodvisnosti te oblasti v razmerju do preostalih oblasti (glej v tem smislu sodbi z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑487/19 , EU:C:2021:798 , točka 124 , in z dne 22. februarja 2022, Openbaar Ministerie (Z zakonom ustanovljeno sodišče v odreditveni državi članici), C‑562/21 PPU in C‑563/21 PPU , EU:C:2022:100 , točka 56 ).
50Zahteva po z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču po svoji naravi zajema postopek imenovanja sodnikov (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II , EU:C:2020:232 , točka 74 in navedena sodna praksa), pri čemer je treba pojasniti, da se neodvisnost sodišča med drugim meri po tem, kako so bili imenovani njegovi člani (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2023, Krajowa Rada Sądownictwa (Nadaljnje opravljanje sodniške funkcije) ( C‑718/21 , EU:C:2023:1015 , točka 60 in navedena sodna praksa).
51Glede tega je potrebno, da so vsebinski pogoji in postopkovna pravila v zvezi z imenovanjem sodnikov taki, da pri pravnih subjektih ne morejo vzbuditi legitimnih dvomov v zvezi z zavarovanostjo imenovanih sodnikov pred zunanjimi dejavniki in njihovo nevtralnostjo glede na nasprotujoče si interese (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija ( C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II , EU:C:2020:232 , točka 71 ). Za to je pomembno zlasti, da so ti vsebinski pogoji in ta postopkovna pravila zasnovani tako, da se lahko izključijo ne le vsakršen neposreden vpliv v obliki navodil, ampak tudi oblike bolj posrednega vplivanja, ki lahko usmerjajo odločitve zadevnih sodnikov, in se tako prepreči vtis, da ti sodniki niso neodvisni ali nepristranski, ki bi lahko omajal zaupanje, ki ga mora v demokratični družbi in v pravni državi pri pravnih subjektih vzbujati pravosodje (glej v tem smislu sodbo z dne 29. marca 2022, Getin Noble Bank, C‑132/20 , EU:C:2022:235 , točki 96 in 97 ter navedena sodna praksa).
52V tem okviru lahko nepravilnost, storjena v okviru postopka imenovanja sodnikov v zadevnem sodnem sistemu, povzroči kršitev temeljne pravice do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, če je ta nepravilnost take narave in tako resna, da ustvarja dejansko tveganje, da lahko druge veje oblasti, zlasti izvršilna oblast, izvajajo neupravičeno diskrecijsko pravico, ki ogroža integriteto rezultata, do katerega pripelje postopek imenovanja. Taka nepravilnost bi namreč pri pravnih subjektih vzbudila legitimen dvom glede neodvisnosti in nepristranskosti zadevnega sodnika ali sodnikov. To se zgodi, če gre za temeljna pravila, ki so sestavni del vzpostavitve in delovanja tega sodnega sistema (glej v tem smislu sodbi z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II , EU:C:2020:232 , točki 75 in 76 , ter z dne 22. februarja 2022, Openbaar Ministerie (Z zakonom ustanovljeno sodišče v odreditveni državi članici), C‑562/21 PPU in C‑563/21 PPU , EU:C:2022:100 , točki 72 in 73 ter navedena sodna praksa).
53Kar zadeva sodnike Splošnega sodišča, morajo vsebinski pogoji in postopkovna pravila v zvezi z njihovim imenovanjem omogočati, da se pri pravnih subjektih izključi vsak legitimen dvom o tem, da izpolnjujejo zahteve iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU, ki se nanašajo na „neodvisnost“ in na „pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje“. Za to je treba, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 59 do 61 in 65 sklepnih predlogov, zlasti zagotoviti integriteto celotnega postopka imenovanja sodnikov Splošnega sodišča in zato tudi njegovega rezultata v vsaki od faz, iz katerih je ta postopek sestavljen.
54Tako je treba na prvem mestu v zvezi z nacionalno fazo predlaganja kandidata za sodnika Splošnega sodišča, na katero se posebej nanaša postopek v glavni stvari, na eni strani navesti, da je treba ob neobstoju posebnih določb v zvezi s tem v pravu Unije postopkovna pravila za predlaganje takega kandidata določiti v nacionalnem pravnem redu vsake države članice, pod pogojem, da ta podrobna pravila pri pravnih subjektih ne morejo vzbuditi legitimnih dvomov o tem, ali predlagani kandidat izpolnjuje zahteve iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU.
55Zato, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 54 sklepnih predlogov, lahko vsaka država članica prosto določi postopek za izbiro in predlaganje kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
56V zvezi s tem okoliščina, da predstavniki zakonodajne ali izvršilne oblasti sodelujejo v postopku imenovanja sodnikov, sama po sebi pri pravnih subjektih ne more povzročiti takih legitimnih dvomov (glej v tem smislu sodbo z dne 22. februarja 2022, Openbaar Ministerie (Z zakonom ustanovljeno sodišče v odreditveni državi članici), C‑562/21 PPU in C‑563/21 PPU , EU:C:2022:100 , točki 75 in 76 ter navedena sodna praksa). Ob tem pa lahko posredovanje neodvisnih posvetovalnih organov in obstoj obveznosti obrazložitve v nacionalnem pravu prispevata k večji objektivnosti postopka imenovanja, tako da se zameji diskrecijska pravica, ki jo ima lahko institucija, pristojna za imenovanje (glej v tem smislu sodbo z dne 20. aprila 2021, Repubblika, C‑896/19 , EU:C:2021:311 , točki 66 in 71 ter navedena sodna praksa).
57Na drugi strani je, kar zadeva vsebinske pogoje, določene za izbor in predlaganje kandidatov za sodnika Splošnega sodišča, potrebno, da države članice, čeprav imajo široko polje proste presoje za opredelitev teh pogojev, ne glede na podrobna postopkovna pravila, ki se uporabljajo za to, zagotovijo, da predlagani kandidati izpolnjujejo zahtevi po neodvisnosti in strokovni usposobljenosti iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU.
58Na drugem mestu, za preverjanje ustreznosti kandidatov, ki jih predlagajo države članice, za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča z vidika zahtev iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU je prav tako odgovoren odbor iz člena 255 PDEU.
59Ta odbor mora namreč za sprejetje mnenja o tej ustreznosti preveriti, ali predlagani kandidat izpolnjuje zahtevi po neodvisnosti in strokovni usposobljenosti, ki morata biti v skladu s členom 19(2), tretji pododstavek, PEU in členom 254, drugi odstavek, PDEU izpolnjeni za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča.
60V tem kontekstu je, kot je navedeni odbor navedel v enem od svojih poročil o dejavnostih, obstoj odprtega, preglednega in strogega izbirnega postopka sicer upošteven element v okviru preverjanja, ali predlagani kandidat te zahteve izpolnjuje, vendar neobstoj takega postopka sam po sebi še ni razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče dvomiti o takem izpolnjevanju.
61Za namene takega preverjanja lahko odbor iz člena 255 PDEU, kot določa točka 6, drugi odstavek, njegovih pravil delovanja iz Priloge k Sklepu 2010/124, vlado, ki je podala predlog, zaprosi za predložitev dodatnih informacij ali drugih elementov, ki so po mnenju odbora potrebni za njegovo posvetovanje, pri čemer mu mora ta vlada na podlagi načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU take informacije in elemente predložiti.
62Na tretjem mestu, naloga zagotavljanja spoštovanja zahtev iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU je naložena tudi vladam držav članic prek njihovih predstavnikov, ko se te vlade ob upoštevanju mnenja odbora iz člena 255 PDEU odločijo, da za sodnika Splošnega sodišča imenujejo kandidata, ki ga je predlagala ena od teh vlad. Ko je ta kandidat imenovan, namreč postane sodnik Unije in ne predstavlja države članice, ki ga je predlagala.
63Glede na navedeno je treba ugotoviti, da kadar je država članica, kot v zadevi iz postopka v glavni stvari, določila postopek izbire kandidatov za sodnika Splošnega sodišča, v okviru katerega je skupina, ki jo po večini sestavljajo neodvisni strokovnjaki, zadolžena za ocenjevanje teh kandidatov in pripravo seznama uspešnosti tistih kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU, zgolj dejstvo, da se je vlada te države članice odločila predlagati kandidata s tega seznama, ki ni najvišje uvrščeni kandidat, samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da lahko ta predlog vzbudi legitimne dvome o tem, ali predlagani kandidat te zahteve izpolnjuje.
64V obravnavani zadevi je namreč iz točk od 1 do 3, 13, 15, 19 in od 21 do 23 opisa izbirnega postopka razvidno, najprej, da je morala ta skupina strokovnjakov navedene kandidate oceniti glede na zahteve iz teh določb, kot jih je podrobneje opredelil odbor iz člena 255 PDEU v svojih poročilih o dejavnostih. Dalje, seznam uspešnosti, ki ga je navedena skupina sestavila, je vseboval le kandidate, za katere je ta skupina menila, da te zahteve izpolnjujejo. Nazadnje, to, da je ta skupina navedla tistega kandidata, ki je bil na tem seznamu uvrščen najvišje, je imelo zgolj naravo priporočila litovski vladi, ki je v skladu s členom 52(3) zakona o vladi pristojna, da predlaga kandidata za sodnika Splošnega sodišča.
65Dejstvo, da je odbor iz člena 255 PDEU izrazil pozitivno mnenje glede kandidata, ki ga je predlagala litovska vlada in ki je bil na navedenem seznamu uspešnosti uvrščen na tretje mesto, lahko potrdi, da je odločitev vlad držav članic o imenovanju tega kandidata v skladu z zahtevami iz člena 19(2), tretji pododstavek, PEU in člena 254, drugi odstavek, PDEU.
66Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da vlada države članice, ki je ustanovila skupino neodvisnih strokovnjakov, zadolženo za ocenjevanje kandidatov za sodnika Splošnega sodišča in sestavo seznama uspešnosti kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve iz teh določb, med kandidati s tega seznama predlaga kandidata, ki ni najvišje uvrščeni kandidat, pod pogojem, da predlagani kandidat te zahteve izpolnjuje.
67Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
Člen 19(2), tretji pododstavek, PEU in člen 254, drugi odstavek, PDEU
je treba razlagati tako, da
ne nasprotujeta temu, da vlada države članice, ki je ustanovila skupino neodvisnih strokovnjakov, zadolženo za ocenjevanje kandidatov za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije in sestavo seznama uspešnosti kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve iz teh določb, med kandidati s tega seznama predlaga kandidata, ki ni najvišje uvrščeni kandidat, pod pogojem, da predlagani kandidat te zahteve izpolnjuje.
Podpisi
(*1) Jezik postopka: litovščina.
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.